Omemba: Jean Emile-Bayard

»Potrebujemo zeleno travo, odprte prostore in majhne ptice. Posebej potrebujemo svobodo lastnega odločanja … Hura za svobodo Montmartra! Dol s stolpnicami!«

»Vse, kar mi je vzbujalo domišljijo in spoštovanje, vsi simboli prejšnje civilizacije – ozke ulice, mirni trgi in stare hiše – izginjajo. Stari Pariz ne more ubežati moderni invaziji.«

»Montmartre je postal prostor opeke in cementa … Montmartre, ki v zadnjih desetih letih počasi umira, se približuje svojemu koncu. Zbogom, preprosti gozdiči, kosi, ščinkavci, liščki in vrabci!«

»Gradbeniki – črni krokarji – so izstopili iz svojih avtomobilov, se razgledali naokoli in odredili, da je treba stare, z mahom preraščene zidove zravnani s tlemi, stare hiše, polne spominov, porušiti, vas starega sveta pa s svojimi cvetličnimi vrtovi in strmimi, vijugastimi uličicami spremeniti v stanovanjsko predmestje s šestnadstropnimi stanovanji.«